Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

biti zelo sposoben

Толкование Перевод

1 ball

I 1. [bo:l] noun
1) (anything roughly round in shape: a ball of wool.) krogla, klobčič

2) (a round object used in games: a tennis ball.) žoga

3) (balls (plural) (slang) testicles.) jajca

•

- ball-bearings
- ballcock
- ballpoint 2. adjective
a ballpoint pen.) kemični (za pisalo)

- on the ball
- start/set
- keep the ball rolling II 1. [bo:l]
(a formal dance: a ball at the palace.) ples

- ballroom
2. adjective
ballroom dancing.) v plesni dvorani

* * *
I [bɔ:l]
noun

žoga, klobčič, kepa

anatomy plesno, blazina; anatomy peščaj; gruda; sport a good ball — dober udarec

to catch the ball at ( —ali on) the bound — spoznati priložnost, izrabiti položaj

ball of contention — vzrok prepira

ball of the eye — zrklo

ball of the knee anatomy pogačica

ball of the foot — plesno, blazina

to have the ball at one's feet — obvladati položaj

to keep the ball rolling ( —ali up) — ohraniti stvar ali pogovor v teku

to make balls of s.th. — narediti zmedo iz česa

to toss about the ball — posplošiti pogovor

to take the ball before the bound — prenagliti se

to play at the ball — žogati se

on the ball — spreten, uren

American to have a lot on the ball — biti zelo sposoben

military to load with ball — ostro nabiti

ball and socket joint — kroglasti zgib

sport ball out — stranski avt

uncle three balls — lastnik zastavljalnice

three (golden) balls — znak zastavijalnice

to strike the ball under the line — imeti smolo

to take up the ball — lotiti se česa

the ball is with you — vi ste (ti si) na vrsti (pri igri)
II [bɔ:l]
transitive verb & intransitive verb

zviti ali stisniti (se) v kroglo

to ball up — zmesti, zmešati; kepiti se

balled up — prismuknjen
III [bɔ:l]
noun

ples, plesna zabava

fancy dress ball — ples v maskah

to open ( —ali lead up) the ball — začeti

English-Slovenian dictionary > ball
2 up

(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se

* * *
I [ʌp]
noun

vzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mesto

ups and downs of a country — valovitost tal

the ups and downs of life — sreča in nesreča v življenju

my ups and downs — imel sem dobre in slabe čase (srečo in nesrečo) v življenju

the up and up — stalni napredek

on the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhiben
II [ʌp]
adjective

ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach — kočija, ki vozi navkreber

up line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu

up platform — peron za vlake v mesto

up stroke — tanka črta pri (pisanih) črkah

the up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London

1 d up — povišana (cena) za 1 peni

up and doing before day colloquially že pred dnevom na nogah

already up and about colloquially že (zopet) na nogah

to be up late — dolgo čuti, bedeti

to be high up in school — biti med najboljšimi v šoli

he is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan

to be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)ti

to be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogo

to be up against opposition — naleteti na odpor

to be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradi

to be one up sport biti za točko boljši

up for — pripravljen za

to be up for election — biti na volilni listi

to be up — biti na čelu

to be up in years — biti že v letih

to be up for examination — opravljati (delati) izpit

to be up for sale — biti naprodaj

to be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se

the fire is up — ogenj plamti, plapola

the game is 10 points up — igra se do 10 točk

the game is up — igre je konec (tudi figuratively)

he is still up with his competitors — še vedno je dorasel svojim tekmecem

how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?

the hunt is up — lov je odprt

it's all up ( —ali slang U.P.) with him — z njim je konec

his temper is up — razburjen je

the storm is up nautical vihar besni

Parliament is up — parlament je končal zasedanje

time is up — čas je potekel

there's much money up on this game — pri tej igri gre za velike vsote

what's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?

prices are up — cene se dvigajo

school is up — pouk se je končal

I was up at six — bil sem pokonci ob šestih
III [ʌp]
adverb

1.

gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figuratively od temeljev

up till now — doslej

from my youth up — od moje mladosti naprej

up with the Democrates! — živeli demokrati!

hands up! — roke kvišku!

you can sail up as far as Sisak — lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor

he looked for it up and down — po vseh kotih in oglih je iskal to

this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;

2.

bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjo

up and up — više in više, vedno više

come up! — pridi bliže!

speak up! — govori(te) glasneje!

he came up and asked me the way — približal se mi je in me vprašal

to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)

I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;

3.

v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up — (od)rasti

hurry up! — pohiti!, brž!

the nation is up in arms — narod se je uprl z orožjem

my blood was up — kri mi je zavrela

the cider is up very much — jabolčnik se zelo peni

shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;

4.

popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up — zgoreti

to eat up all the cherries — pojesti vse češnje

to drink up — izpiti, popiti

to follow up a success — do kraja izkoristiti uspeh

to bind up — skupaj povezati

to lock up the house — zakleniti vsa hišna vrata

to tear up a piece of paper — raztrgati kos papirja na koščke

the street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;

5.

zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air — visoko v zraku

I live two storeys up — stanujem v 2. nadstropju

to be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati

the Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedo

to stand up — stati pokonci

to sit up — sedeti v postelji;

6.

v mestu, na univerzi, v šoli

up in London — v Londonu

up to town — v London

up for a week — teden dni v mestu (v Londonu)

the undergraduates come up next week — študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden

to stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;

7.

up to —; a) (vse) do; proti, prek

up to now — doslej

I had mud up to the knees — blato mi je segalo do kolen

he was all right up to yesterday — bil je čisto zdrav do včeraj

to be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)

I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, prima

up to par figuratively "na višini"

not up to expectations — neustrezno pričakovanjem

not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spozna

up to sample — po (ustrezno) vzorcu

his book is not up to much — njegova knjiga ni kaj prida vredna

to live up to one's income — živeti ustrezno svojim dohodkom

your work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš

to be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj

what are you up to? — kaj nameravaš?

it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev

to be up to a thing or two figuratively biti prebrisan

to feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj

to get up to s.o. — držati korak s kom

to be up to the mark figuratively biti na višini

to be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)

I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkariš

what has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?

you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!

I am not up to travelling — nisem sposoben za potovanje

it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;

8.

pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);

9.

up with, against — etc

up with — na isti višini z, v isti oddaljenosti z

to come up with s.o. — dohiteti koga

to keep up with — držati korak s

up with you! — vstani!, pridi gor!

up against — proti

up into — gori v, gor

up on — više (od, kot)

up till — vse do;
IV [ʌp]
preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjosti

up the hill — navkreber, po hribu navzgor

up hill and down dale — čez hribe in doline

up the river — po reki navzgor

up the street — po ulici (cesti) navzgor

I saw a monkey up a tree — videl sem opico na drevesu

up a tree figuratively v stiski, v škripcih

to climb up a precipice — plezati po prepadu navzgor

he has gone up country — šel je na deželo (na kmete)
V [ʌp]
intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)

to up and ask — nenadoma vprašati

up and at him! — nanj!, za njim!

he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)
VI [ʌp]
interjection

up! — kvišku! pokonci!

up (with you)! — vstani(te)!; vstati!

English-Slovenian dictionary > up

См. также в других словарях:

bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
síla — e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕden — dna o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir // ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učíti — ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréden — dna o prid., vrédnejši (ẹ ẹ̄) 1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem dinarjev; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óster — tra tudi ôstra o stil. ó prid., ostréjši (ọ, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kredíten — tna o prid. (ȋ) nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

biti zelo sposoben

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

biti zelo sposoben

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: